BOVJAŠ MIRKO

Napisal jenamena.si on . Posted in Dogodki (splošno)

Bovjaš (mali rihtar) je zaščitni znak JENAMENA FESTA in vsako leto vabi na Jenamena fest v Črenšovce.

Jenamena fest 2009 smo posvetili zgodovinski raziskavi bovjaša in na letošnjem JENAMENA FESTU bomo predstavili knjižno publikacijo Inda je po Čerenšovcaj hodo bovjaš pa valištre okrog noso …

 

2007 2008 2010

Tudi letos bo Mirko krenil na pot. Ga želite srečati na njegovi poti in videti, kako je bovjaš v preteklosti opravljal svoje delo? Spremljajte bovjaša Mirka!.

RAZGLAS!

Jenamena kak mi je vroče. San jako žmetno klačo ali san priklačo do vas. San pa prišel pu ednon leti med vas bovnjaš Mirko, ka van man nekaj važnuga za povedati. 

Oprvin.

Kak znate de 17. državni svetek. 92 leti je minoulo, kak smo Slovenci na tun Kraji Müre pud Jugoslavijo spadnuli. Zato mo v Črenšovcaj fse fele gor držali. Ob pol petij odvečera de na Dolnjoj Bistrici pokop Maistrovoga borca, duhovnika, pa publicista Jožefa Godine, šteri je mrl pa bül zakopani v Avstriji, zaj de pa v domačo zemlo djani. Ob šestij odvečera de v kulturnoj dvorani v Čerenšovcaj okrogla miza od kulture, na šteroj du eminentni gostje gučali. Ob osmij pa de v športnun parki občinska priredijtev ob državnun prazniki z naslovon Od negda smo tü veseli, ponosni lidje. Prijte, nede van žal.

Obdrügin.

V Črenšovcaj de se ži eden den pu tun zgodo JENAMENA FEST. 5. po redi! Pa ka se ži pet lejt poznamo, bi bül pravi čas za gostüvanje! Tak mo v četrtek na odri pukazali, ka se je delalo pred gostüvanjun. Kak je oča sijni tanače daval prle kak je šal vogledi, kak je te Francek vogledi šal s kumon pa su si zgučali za ženijtev, kak je pozvačin okroug hodo, kak se je bala redijla, pa kak se je po robačo šlo. V soboto mo pa te pravo gostüvanje gor držali. Posnihalija de slovo povejdala, gostüvanjci du za prejdnjin stolon sideli, guči du se vršijli, pa snehi du venček dol jemali.

Ka van malo šče raztolmačin pu kakšen redi de se jenamena fest v Čerenuvcaj zgodu. V četrtek de najprle igra, kak san ži pravo. Ob 19. V športnun parki v Čerenšovcaj. Ob pol devetij du pa dečki iz Aeternuma spejvali. Uni van tak fajn denejo. Dalmatinske pa sakojačke. Prije pa te čüli. Nikaj nej trbej plačati.

V petek du se za deco žabe ženile. To de van takša edna predstava za deco, dele du pa deca v delavnicaj cmejere pleli pa se fele fajte delali. Ob petij odvečera du se župani, novinari pa obrtniki za labdof naganjali. Pa mlade mažoretke du skakale. Na ob sedmij de mednarodni folklorni festival. Plesci z Madžarske, pa Hrvaške du brüsili pete. Pa šče naši domači du zaplesali. Te de pa jenamena veselica, na šteruj du špilali dečki blue planet.

V soboto, kda stanete, te nazaj v Črenšovce lejko prijdete. Ži zaran du se nešterni na fuzbalskun turniri naganjali, ob pol ednij se upokojenci fküp dobijo na obedi. Kislo zelje pa pečenice du jeli. Dimeki pa Pücki, šteri majo stare bicikline, kak je, du se na reli pelali. Odvečera du se sakojačke igre godijle. Jenamena šah, jenamena balinanje, jenamena olimpijada pa jenamena vože du vlekli, ka mu vidli, što je največ graja v zadnjen leti pojo. Ob trej odvečera du stojnice postavlene, ge te lejko puno fsega vidli. Čebelare, pa kak se pozvačin delal, pa ka je znan ka de se gor djano. Večer de se šče gostüvanje za prejdnjin stolon zgodilo, pa certifikate mo podejlili rokodelkan, te mu pa du zajtra plesali na veselici tak, kak de nan Avantura špilala.

Za jesti pa piti se nej trbej bojati, ka smo koline že opravili pa po vijno smo tüdi hodili. Tak kak na gostüvanji, de sega zadosta. Külje mo kuhali, pa krapce pa kukarčne pugače, perece pa tepke.

Dosta san gučal, pa či ste si nej kaj zapomnili, man eti pelde za vas, lejko pa novine dobijte. Samo ka skunčan.

Sikak prijte na v Črenšovce na svetek v srejdo pa na JENAMENA FEST V v četrtek, petek pa soboto, 18. 19. pa 20. avgusta toga leta, ka mo fkup fse tou vidli pa doživeli, te vidli ka van nede žal. Si mu si gučali: JENAMENA KAK JE FAJN BILO, KA BI ŠČE BAR DRÜGO LETO NEJ TAK DELEČ BILO. To van garantejra bovnjaš Mirko.

 

 

Spominska soba Jožefa Godine na Godinovi domačiji

Napisal jenamena.si on . Posted in Dogodki (splošno)

DOLNJA BISTRICA 89, OBČINA ČRENŠOVCI

Kontakt/informacije
Dragica Godina: 03 541 73 77 ali 041 335 383

Godinova domačija Dolnja Bistrica 89 je bila leta 2003 vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije s področja arhitekture.

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2013 in 100-letnice konservatorske stroke na slovenskem 22. septembra 2013 so odkrili na Godinovi hiši Jožefu Godini (Dolnja Bistrica 1898–1986, Graz), Maistrovemu borcu za priključitev prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu v letih 1918–1919, duhovniku in publicistu, najstarejšemu sinu Marka in Marije Godina, roj. Dómaj, spominsko ploščo ob 115-letnici njegovega rojstva.

Prireditev je bila povezana še z otvoritvijo spominske sobe na Godinovi domačiji s stalno razstavo o njegovem življenju in delu.

Dolnja Bistrica je bila v letih 1918–1919 prvo osvobojeno ozemlje v Prekmurju. V okviru državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 17. avgusta 2011 so bili preneseni posmrtni ostanki Jožefa Godina iz Pliberka v Avstriji v domovino, na domače dolnjebistriško pokopališče, kjer je želel biti pokopan.

K.G.

KULTURNO-TURISTIČNO DRUŠTVO ČRENŠOVCI

ULICA PREKMURSKE ČETE 23
9232 ČRENŠOVCI

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Davčna št.: 73219282
Matična številka: 5078920000 
TRR: SI56 0234 8001 3785 631 (NLB), BIC koda: LJBASI2X

Tu pri nas, v Črenšovcih, kjer sonce posebej prijazno sije …

Pri nas sonce vsak dan v letu sije na poseben način in nam daje navdih in moč, da krajani soustvarjamo družbeni in kulturni utrip življenja v vseh letnih časih.

Pozimi, ko snežna odeja zabriše vse meje in pripravlja zemljo na novo življenje, se krajani Črenšovcev pogosto srečujejo na različnih prireditvah, ki potekajo v kulturni dvorani (gledališke predstave v okviru gledališkega abonmaja), ženske se v šolskih prostorih srečujejo in našivavajo mürski cvejt, v šolski telovadnici se na rekreacijskih srečanjih združujejo različne skupine, na strelišču vadijo strelci, v različni društvih se srečujejo ljudje in zaradi pomanjkanja sončne toplote širijo toploto srca drug drugemu; upokojenci se dobivajo na različnih srečanjih, mladi načrtujejo aktivnosti v prihajajočem letu in mnogi se v toplih bundah preprosto odpravijo na sprehod po vasi.

Spomladanski sončni žarki nas ne pahnejo v spomladansko utrujenost ali dremavico, ampak nas povabijo na plano – srečamo se na kresovanju, spomladanskih sprehodih, ogledu razstave,  ali se pripravljamo na Mura kros. Lahko si ogledamo nogometno tekmo ali se odpravimo na sprehod med našimi njivami in logovi …

Slika 001, 002

Slika 003, 004

V MNOGIH SREDINAH SMO AKTIVNI SOUSTVARJALCI ŽIVLJENJA KRAJA IN OBČINE …
Kulturno-turistično društvo Črenšovci združuje okrog 70 članov, ki delujejo v številnih sekcijah društva (gledališka sekcija, sekcija za našivavanje, skupina ČERENSA, ljudski godci, folklorna skupina, slikarska sekcija, ljudske pevke upokojenke).

Gledališka sekcija pripravlja vsako leto v zimskem času gledališki abonma, v okviru katerega si lahko občani ob zimskih vikendih v domači kulturni dvorani ogledajo gledališke predstave in koncertne večere. Vsako leto poskušajo uprizoriti tudi celovečerno predstavo (najraje komedijo), s katero se potem predstavljajo širom Pomurja.

Sekcija za našivavanje skrbi za ohranjanje umetnosti našivavanja v naših krajih. S svojim ustvarjanjem so utrgali času pozabe edinstven mürski cvejt«, za katerega je značilen poseben način vezenja, kakršnega v drugih pokrajinah ne poznajo. Vsako leto na cvetno nedeljo pripravijo tradicionalno velikonočno razstavo našitih izdelkov, s svojimi izdelki pa sodelujejo tudi na razstavah v Lendavi in Murski Soboti.

Skupina ČERENSA s svojim programom dela ohranja kulturno dediščino s pomočjo krajših dramatizacij in pesmi v smislu ohranjanja običajev, ki so bili v naših krajih nekoč močno prisotni (prešanje jabolk in izdelava domačega jabolčnega kisa, vogledi …).

Slika 005, 006

Sekcija ljudskih godcev popestri mnoge prireditve v kraju z igranjem ljudskih pesmi in venčkov. Melodijam harmonike, tamburice in kontrabasa se odlično poda ustvarjanje zvokov s pomočjo domačega ribeša, kose, klepača, vugača, šejfov in grabelj.

Folklorna skupina ohranja oblačilno in plesno dediščino naših krajev. V zadnjem času se folklorna skupina vse pogosteje odloča za mednarodna sodelovanja, s pomočjo katerih našo kulturno dediščino uspešno predstavljajo tudi v drugih državah. Folklorna skupina je ob 15-letnici delovanja izdala knjižno publikacijo z naslovom Inda smu se tak v Čerensovcaj gor spravili, te smu pa plesali, v kateri je popisana zgodovina folklorne dejavnosti v našem kraju in praznična oblačilna kultura kraja na začetku 20. Stoletja, na podlagi katere so bile izdelane nove folklorne obleke. Vsebino bogato dopolnjujejo fotografije, ki slikajo tipične prizore iz preteklosti (na slami, za pečjo, pozvačin, štrk, na cvetno nedeljo, kukorčnjak …).

Slika 007, 008

Slikarska sekcija pripravlja skozi vse leto razstave v sejni sobi Občine Črenšovci, v zimskem času pripravlja slikarske in ustvarjalne delavnice za občane, razpisuje likovne natečaje, vsako leto pa pripravlja v sodelovanju z Osnovno šolo Franceta Prešerna Črenšovci tudi mednarodno slikarsko in kiparsko kolonijo, na kateri umetniki iz različnih držav ustvarjajo na različne teme. Izdelki kolonije so trajno na ogled v našem kraju (šolski park pri Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci).

Ljudske pevke upokojenke skrbijo s svojim delovanjem za ohranjanje ljudske pesmi naših krajev in pogosto nastopajo na prireditvah v občini in širše. Izdale so tudi tri zgoščenke, posnele so več radijskih oddaj in izdale dve pesmarici, v katerih so zbrane ljudske pesmi, ki jih bomo na ta način ohranili za rodove, ki prihajajo in ne smejo pozabiti na stoletne korenine, ki so jih negovali naši predniki.

Kulturno-turistično društvo skozi vse leto prireja različne prireditve, ki bogatijo tako občane kot obiskovalce od drugod.
Tradicionalno vsako leto ob prazniku dneva žena pripravimo prireditev v počastitev praznika, na kateri osvetlimo zlasti pomen matere, žene, dekleta v sodobnem času.

Kresovanje ob prvem maju predstavlja enkratno priložnost za srečanje in druženje krajanov, kjer lahko ob pripravljenem kulturnem programu in kresu pajajo kruh in ga namažejo z zabilom ter ob sproščeni ljudski glasbi pozabijo na naglico vsakdana in skrbi.

Vsako leto sodelujemo na prireditvi v počastitev občinskega praznika Občine Črenšovci s predstavitvijo dejavnosti na stojnici, pripravo kulturnega večera in sodelovanjem na kulturnih prireditvah.

Slika 011. 012

Po večeraj v Črenšovcaj je prireditev, na kateri skušamo v poletnih mesecih krajane povabiti v šolski park in v krajšem programu predstaviti svoje delovanje, predvsem pa ponuditi drugačen način preživljanja poletnih večerov.

Slika 013, 014

Pravljice pod brezami je prireditev za otroke, na kateri v šolskem parku na odejah otroci prisluhnejo pravljicam, ustvarjajo na asfaltnem igrišču in zapojejo preproste otroške pesmi.

Vsako leto obeležimo državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, pri čemer se opiramo zlasti na zgodovinska dejstva in krepitev občutka domoljubja in pripadnosti kraju, občini, pokrajini in domovini.

Slika 015, 016


Največji in najbolj odmeven projekt Kulturno-turističnega društva Črenšovci, ki odmeva tudi širše po Pomurju in domovini, predstavlja tradicionalni JENAMENA FEST, festival rokodelstva, domače obrti, kulture in kulinarike. Jenamena fest je predvsem festival z bogato vsebino, kjer lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase. V tednu pred Jenamena festom poteka Jenamena gledališče na prostem, v okviru katerega je vsak večer namenjen določeni ciljni publiki (otrokom, mladim in starejšim). V osrednji dvodnevni program so umeščene delavnice za otroke in animacijski program ter gledališka predstava, razstava malih živali, družabno športno srečanje Jenamena fuzbal, na katerem se pomerita ekipi županov in obrtnikov naše občine, mednarodni folklorni festival, na katerem predstavljamo folklorno kulturo različnih narodov, zabavne športne prireditve (Jenamena olimpijada, Jenamena vlejči in Jenamena balinanje), predstavitev kolesarjev starodobnikov, predstavitev domačih obrti in društev na stojnicah. Vse dogajanje konec avgusta tudi diši po domače, saj predstavljamo tudi kulinariko, ki jo ponudimo obiskovalcem (domače pogače, sedeno mlejko, külji). Vsako leto postaja Jenamena fest čedalje bolj stvar vseh krajanov, občanov in obiskovalcev, ki se lahko vključijo v festivalsko dogajanje. Vsako leto so krajani in obiskovalci nad pestrostjo festivalskega programa navdušeni in s tiho mislijo »Jenamena, da bi bar drügo leto tüdi tak fajn bilo!« nagradijo delo številnih krajanov.

Društvo ETNO
združuje predvsem mlade, ki delujejo na področju turistične in športne dejavnosti. Tako vsako leto člani na začetku maja organizirajo že tradicionalno športno prireditev MURS KROS, v okviru katere potekata pohod in kros, vsako leto pa skušajo vpeljati še kakšno športno disciplino.

Slika 017, 018

Vsako leto zlasti v zimskem času organizirajo člani društva tudi glasbene prireditve, člani se udeležujejo v poletnem času različnih srečanj, piknikov in s svojim delovanjem skušajo mlade krajane spodbuditi k aktivnemu in kreativnemu preživljanju prostega časa.

Športno društvo Črenšovci
deluje od leta 1987 in si vse od ustanovitve prizadeva za večjo vključenost občanov v športne in rekreativne dejavnosti. V ta namen, poleg tekmovalnega udejstvovanja v streljanju z zračnim orožjem, organizirajo tudi rekreativne dejavnosti. Tako za člane društva v zimskih mesecih že nekaj let organizirajo rekreativno vadbo v šolski telovadnici, poletne mesece rekreativci otvorijo s Pohodom za mürski cvejt v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Skozi vse poletje se člani društva udeležujejo tudi pohodov in kolesarjenj, ki jih prirejajo druga rekreativna društva. V edini tekmovalni kategoriji, streljanju z zračno puško, v zadnjem času, predvsem z mlajšimi člani društva, dosegajo vidne uspehe v republiškem merilu. Člani društva se udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj in zastopajo barve mladinske strelske reprezentance. V okviru tekmovanj v državnih ligah v streljanju prireja športno društvo vse pogosteje tudi tekme državne lige kot tudi tekme mladinskih državnih lig. Z željo, da bi se jim na rekreativnih pohodih in kolesarjenjih pridružilo še več krajanov, občanov, se ob spoznanju, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje in dobro počutje, odpravijo na pot …

Slika 019

Čebelarsko društvo Črenšovci
deluje na področju občin Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Člani v svojih čebelnjakih posedujejo blizu 2000 čebeljih družin, ob čemer ugotavljajo, da je število čebeljih družin v porastu. Včlanjeni so v Čebelarsko zvezo Slovenije, krovno organizacijo na področju čebelarstva v Sloveniji. Od aprila do jeseni imajo čebelarji okrog čebelnjakov največ opravkov; spomladi čebeljim družinam pomagajo k čim hitrejšemu razvoju in jih pripravijo na prvo pomladno pašo. Prvo medenje se v naših krajih prične s cvetenjem sadnega drevja in oljne ogrščice; sledi najpomembnejša paša na akaciji. Čebelarji ki prevažajo čebele, se po končanem medenju akacije odpravijo v gozd, ostali doma skrbijo, da ima čebelja družina vedno dovolj hrane za dober razvoj. Po zadnjem točenju medu oziroma v drugi polovici avgusta poskrbijo za zatiranje zajedalca – varoze v čebelji družini. Obenem oskrbijo čebeljo družino z dovolj zaloge hrane in jih pripravijo na zimo. V zimskem času čebelar pripravlja in popravlja čebelarsko opremo, udeležuje se strokovnih izobraževanj in usposabljanj in prebira čebelarsko literaturo. Vsako leto pristopijo k vseslovenski akciji »Medeni zajtrk v vseh slovenskih vrtcih in šolah«. Z akcijo želijo ozaveščati otroke o pomenu uživanja čebeljih pridelkov in uporabe medu v prehrani. Ogledajo si mednarodni čebelarski sejem v Beogradu, organizirajo debatne večere o aktualnih problemih, udeležujejo se strokovnih usposabljanjih, ki jih izvaja Javna svetovalna služba za čebelarstvo. Ozaveščanje potrošnikov o pomenu rabe medu in medenih izdelkov v prehranski verigi je vedno večje. Zagotoviti želijo čim več kakovostnih izdelkov. Zavedajo se, da se kakovost izdelka ne prenaša s police ne polico ampak iz roke v roko, zato potrošnike spodbujajo, da medene izdelke kupujejo pri lokalnih čebelarjih.

Slika 030, 031

Društvo upokojencev Črenšovci
je aktivno že od leta 1979, danes pa s svojimi dejavnostmi nudi možnost srečevanja in aktivnega preživljanja časa jeseni preko 300 članom. Člani društva se udeležujejo srečanj upokojencev v občini in drugod v Pomurju, posebej praznujejo ob svetovnem dnevu starejših, ko se srečajo, pokramljajo o svojih doživetjih in predvsem proslavijo življenje, kot jim je dano in so zanj hvaležni. Društvo organizira za svoje člane tudi izlete v domovini in sosednjih državah. Posebej pozorni so do članov, ki jesen življenja preživljajo v domovih za starejše in jih ob praznikih obiščejo ter razveselijo s skromnim darilom. V času svoje starosti ne izpostavljajo težav, ki jih tarejo, ampak poudarjajo predvsem veselje ob doživljanju starosti in zadovoljstvo, da lahko v okviru društva ohranjajo in izboljšajo kvaliteto življenja starejših ob bogatem spoznanju, da je jesen življenja lepa, topla in barvita.

Slika 032

Društvo Sožitje
je prostovoljna nevladna organizacija, ki že od leta 1975 predstavlja možnost povezovanja, delovanja in pomoči osebam z motnjami v razvoju in vključuje člane iz občin Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Velika Polana in Turnišče. V okviru svojega delovanja posvečajo največ skrbi in pozornosti usposabljanju oseb z motnjami v duševnem razvoju za samostojno življenje, aktivno življenje in delo, organizirajo različna strokovna srečanja, socializacijske programe in tečaje, športne, rekreacijske in družabne oblike srečanja, izlete, tabore, občasno varstvo za razbremenitev družin oseb z motnjami v razvoju, nudijo mobilno službo in sodelujejo s sorodnimi društvi na Madžarskem in Hrvaškem. V svoji sredi radi sprejmejo vsakega, ki je pripravljen pomagati osebam, ki pomoč in posebno skrb potrebujejo. Obenem radi prisluhnejo tistim, ki se znajdejo v različnih stiskah in mu skušajo po svojih močeh pomagati. Bogata misel, ki jo želijo deliti z vsemi dobro čutečimi ljudmi se glasi: »Vesel sem, da sem takšen, kot sem; skupaj sva lahko radost brezmejna.«

Slika 033, 034

Klub ŠTRK Črenšovci
združuje bolnike s cerbovaskularno boleznijo, njihove svojce in tiste, ki s svojim znanjem in delom lahko tem bolnikom in njihovim svojcem pri premagovanju njihove bolezni pomagajo. V okviru svojega delovanja organizirajo zdravstvena predavanja strokovnjakov, fizioterapijo, delovno terapijo, obnovitveno rehabilitacijo, izobraževanje članov in sodelovanje s podobnimi društvi, skupinami in javnostjo. Za svoje člane pripravljajo tudi izlete in druge oblike druženja. V okviru svojega delovanja se zavzemajo predvsem za enakopravno vključevanje članov bolnikov s cerbovaskularno boleznijo v družbeno okolje, lajšanje zadovoljevanja njihovih posebnih in splošnih potreb in izboljševanje kvalitete življenja z zdravim načinom življenja.

Slika 035

Na sprehod po Črenšovcih …
Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po Črenšovcih in tako spoznate naš kraj, našo zgodovino, kulturno in naravno dediščino in odprtost ljudi, ki tod bivamo …

V središču vasi stoji Kleklov dom, v katerem se nahaja sedež Občine Črenšovci. V Kleklovem domu je nekoč delovala nižja gimnazija, tu se je nahajala svoj čas hranilnica, nekaj časa tudi trgovina in vrtec. Kleklov dom je predstavljal v preteklosti versko-kulturno središče, saj je v teh prostorih delovalo uredništvo prekmurskih katoličanov, v katerem so v prekmurskem jeziku (ob dejstvu, da je pokrajina bila takrat del Ogrske monarhije in je potekala močna madžarizacija na vseh ravneh življenja)  Kalendar srca Jezušovoga, Novine in Marijin list. V prostorih občinske sejne sobi so celo leto na ogled različne slikarske razstave.

Pred Kleklovim domom je postavljen doprsni kip duhovnika, urednika, publicista in narodnega buditelja Jožefa Klekla starejšega, ki je v času svojega duhovniškega službovanja in pozneje v času svojega bivanja v Črenšovcih pustil neizbrisen pečat kraju, pokrajini ob Muri in ljudem. Njegovo življenje in delo na začetku 20. stoletja je bistveno zaznamovalo kulturno, družbeno, socialno, politično, duhovno, moralno in versko življenje prebivalcev današnje Občine Črenšovci in Prekmurja nasploh, neprecenljiv je njegov zgodovinski prispevek k drastičnim premikom, ki so Prekmurje in Prekmurce umestili v današnjo domovino Slovenijo. Zato začenjamo sprehod ob Srčnem, »velikanu Slovenske Krajine«.

Slika 021

Nasproti pošte stoji Zadruga, v kateri se nahaja kulturna dvorana, trgovina in krajevna knjižnica. Na pročelju zgradbe je spominska plošča padlim domačinom med drugo svetovno vojno, kraj na primeren način krajani počastijo ob prazniku spomina na mrtve.

Skozi vse leto potekajo v kulturni dvorani različne prireditve, v zimskem času predvsem gledališke predstave v okviru gledališkega abonmaja. Krajevna knjižnica Črenšovci, ki deluje v okviru Knjižnice Lendava, predstavlja bralno središče občine, kjer se ob nedeljskih dopoldnevih srečujejo številni mladi in manj mladi bralci, ob čemer je potrebno izpostaviti visoko bralno kulturo bralcev. Zlasti v poletnem času za mlade bralce na prostem potekajo pravljične ure, na katerih otroci poslušajo pravljice, se o njih pogovarjajo, prepevajo in ustvarjajo.

Slika 022, 023

Pot nas po pločniku mimo pošte vodi v smeri Lendave. Na zelenici nasproti trgovine je zasajena lipa, ki so jo krajani posadili leta 1991 kot poklon novo nastali domovini Sloveniji. Ob lipi stoji spomenik prekmurske matere, ki ga je izdelal kipar Stane Keršič. Kip matere, ki k sebi stiska otroka in zre v daljavo, predstavlja predvsem poklon prekmurski materi, ki je v preteklosti, predvsem v času velikih socialnih stisk in množičnega odseljevanja v tujino, predstavljala zatočišče in steber za otroke, družino in pokrajino.

Slika 024

Če pot nadaljujemo proti cerkvi, lahko vidimo nov župnijski dom Svete družine, v katerem se nahaja sedež Zavoda Svete družine. V prostorih župnijskega doma je vse leto moč čutiti utrip življenja, saj se tu srečujejo in ustvarjajo številne skupine in mladi (skavtska skupina, misijonska skupina, pevski zbori, ministranti …). V domu svete družine so pogosto na ogled različne razstave in predavanja, še posebej bogato je dogajanje v začetku septembra, ko tu potekajo prireditve, strokovna srečanja in predavanja v okviru Tedna duhovnosti in kulture. Župnijski dom svete družine je poleg tega tudi kulturni hram, saj lahko v osrednji večnamenski dvorani vidimo mogočen lesen mozaik, delo akademskega slikarja Štefana Hauka, ki predstavlja v središču Sveto družino. Na skrajnem desnem delu mozaika je predstavljen predvsem utrip življenja prebivalcev teh krajev v preteklosti, saj so žene in možje upodobljeni v narodnih nošah, njihova radodarnost in odprtost se kažeta v polnih košarah. Skrajni levi del mozaika ponuja portrete zgodovinsko pomembnih prekmurskih duhovnikov (Jožef Klekl st., Franc Cigan, Ivan Zelko, Ivan Jerič, Danijel Halas in Lojze Kozar). V prostorih župnijskega doma so stalne razstave o duhovniku in narodnem buditelju Jožefu Kleklu st., Danijelu Halasu, Francu Ciganu in naših izseljencih. Tu se nahaja tudi Župnijski urad in Kleklova knjižnica.

Slika 026

Pred župnijskim domom Svete družine se nahaja Plejev križ, ki so ga na to mesto preselili zaradi ureditve ceste skozi vas. Križ je bil postavljen leta 1906, obnovljen je bil leta 2000. Poleg razpela so ob korpusu še kipi Marije Magdalene (na desni strani), Janeza Evangelista (na desni strani) in Marije (spodaj). Danes skrbi za križ in okolico župnija Črenšovci.

Ob robu župnijskega dvorišča je postavljen pomnik našim izseljencem.

Slika 028

Pred cerkvijo rastejo mogočna stoletna drevesa, obseg lipinega debla je neverjetnih 370 centimetrov. V mogočnost dreves se zdi neznatna ob pogledu na župnijska cerkev Povišanja svetega križa, ki ponosno dviga svoj zvonik v nebo in pogled slehernega popotnika onemi o izredni višini zvonika, kakor tudi ob siceršnji mogočnosti »prekmurske katedrale«.

Slika 040

Onstran cerkve se nahaja spominski park, do katerega vodi lično urejen drevored. V središču spominskega parka je postavljen spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Angel drži v naročju padlega vojaka, na podstavku so vpisana imena vseh padlih med 1. svetovno vojno iz vasi današnje Občine Črenšovci.

Leta 1929 se je črenšovsko pokopališče preuredilo v obliki križa po zamisli Jožefa Klekla st. Duhovnik Klekl  je dal tudi pobudo, da se postavi kip Žalostne Matere Božje na koncu pokopališča oz. na ozemlju, ki je bilo namenjeno gradnji Frančiškovega doma starejših, ki ga je nameraval zgraditi. Zamisli gradnje doma starejših ni uspel uresničiti, uresničil pa je načrt postavitve omenjenega kipa iz kamna leta 1943. Za kip skrbita občina in župnija.

Osrednji križ na črenšovskem pokopališču je postavljen v sklopu groba prvemu črenšovskemu župniku Petru Borkoviču pred letom 1830. Dal ga je postaviti sam župnik Peter Borkovič, saj je v oporoko zapisal, da »naj kamnosek odpre grob pod križem in ga naj v ta grob pokopljejo.« Njegovo željo so upoštevali in tako je grob prvega črenšovskega župnika nahaja pod osrednjim križem.

Križ je iz enega kosa kamna in na njem je kamnit korpus, pod katerim je Marija. Ob križu je na levi strani kamnit kip sv. Petra, na desni strani pa angel s palmo v rokah.

Leta 2002 so bili obnovljeni duhovniški grobovi in takrat so osrednji  križ očistili in nekoliko premaknili.

Slika 041

Za vaškim pokopališčem se nahaja športni park Črenšovci, ki nudi krajanom možnost rekreacijskega in športnega udejstvovanja. Med letom potekajo tu tudi različne prireditve in srečanja.

Slika 042

Ob poslopju Osnovne šole Črenšovci se nahaja miren in lično urejen šolski park, v katerega je domiselno vpet tudi Prešernov gaj. Med lesenimi strukturami, ki so jih umetniki v okviru mednarodne slikarske in kiparske kolonije ustvarili na temo nekaterih Prešernovih pesmi, vodi sprehajalna pot. V šolskem parku so tudi domiselne, unikatne klopi, ki so jih prav tako izdelali na mednarodni slikarski in kiparski koloniji. V osrčju šolskega parka je tudi šolski ribnik, tu lahko vidimo še prekmurski leseni »kukorčnjak« (lesen objekt, ki je na kmetijah služil za spravilo koruze) in učilnico na prostem. Nekaj možnosti za igro na igralih imajo tudi najmlajši. Park krasijo mogočni iglavci, bele breze in urejene cvetlične grede.

Slika 043

Ko zapustimo šolsko dvorišče, se lahko sprehodimo po pločniku mimo črenšovskih večstanovanjskih blokov, zdravstvene postaje, lekarne in župnijskega dvorišča (naredili smo krog) in pridemo spet na osrednji trg (spomenik prekmurske matere). Po pločniku ob glavni cesti se napotimo v smeri Murska Sobota in na poti gremo mimo gasilskega doma. Le streljaj naprej vidimo na levi strani Kramarov križ, ki je bil postavljen leta 1899. Prvotni križ je bil lesen. Leseno podobo Križanega in Marije so prestavili na nov, kamnit križ, ki so ga postavili s pomočjo prispevkov vaščanov. Leta 2002 je bil križ zaradi prometne nesreče porušen, vendar so ga še isto leto obnovili.

Slika 044, 045, 046, 048, 047